Vlada Republike Slovenije je razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Namen s tem sprejetih ukrepov in smernic je priprava elektro-energetskega sistema (EES), in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga. Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku povečana, pri čemer zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov.

NEODVISNA OSKRBA Z LASTNIM ENERGENTOM SE NE DA OVREDNOTI ZGOLJ V EVRIH

Evropa se že nekaj mesecev spopada z energetsko krizo, ki jo je povzročila predvsem vojna v Ukrajini. Njene posledice in velika odvisnost evropskih držav od energentov z ruskega trga zelo močno vplivajo tudi na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema. Tveganja in negotovosti so se v zadnjem obdobju zelo povečale, zaradi česar je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Premogovnik Velenje, ki za proizvodnjo električne energije Sloveniji že skoraj 150 let zagotavlja trenutno edini lastni energent – premog, je na podlagi usmeritve Vlade RS skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in krovno družbo HSE uvrščen med strateško pomembna energetska podjetja. Pred Premogovnikom so tako številni izzivi, kako zagotoviti zadostne količine premoga, s katerim bi ob nadaljevanju in morebitni poglobitvi krize zagotavljali nemoteno oskrbo z električno energijo. O trenutnem stanju v jami Premogovniku Velenje in proizvodnih načrtih smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Jeromlom, vodjo področja Raziskav in projektiranja v Premogovniku Velenje.

Sporočilo za javnost HSE

Temeljno poslanstvo skupine HSE je zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije, zato so v Premogovniku Velenje (PV), Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pristopili k iskanju možnosti povečanja razpoložljivih količin premoga. Spremenjene razmere na energetskih trgih, ki jih zaznamujejo nizka proizvodnja iz obnovljivih virov energije predvsem zaradi izredno slabe hidrologije in zelo visoke ter volatilne prodajne cene električne energije kot posledica težav z uvozom plina, namreč slovenskim proizvajalcem električne energije narekujejo preučitev možnosti za povečanje strateških zalog primarnih energentov. Naš skupni cilj je zagotoviti rešitev, ki bo zmanjšala ekonomske, tržne in energetske negotovosti, ki vplivajo na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema.

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je konec julija s strani Upravne enote Ptuj pridobila uporabno dovoljenje za segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Gradnja omenjenega segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je zaključila v začetku maja letos, nakar je začela elektrarna poskusno obratovati. Po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnem dovoljenju tako sončna elektrarna prehaja v redno obratovanje, s čimer je energetski objekt – odvodni kanal hidroelektrarne – pridobil dodatno vrednost, Slovenija pa dodatne gigavatne ure električne energije iz obnovljivega vira.

V družbah Skupine Premogovnik Velenje kljub številnim izzivom, ki so pred nami, za nemoteno delovanje še vedno potrebujemo ustrezen kader s področja rudarstva, strojništva, elektrotehnike in tudi v drugih programih. V celotni Skupini Premogovnik Velenje je bilo lani 113 novih zaposlitev, 83 štipendistov in 17 vajencev. Kljub t. i. izstopu iz rabe premoga v Sloveniji, ki je določen z letnico 2033, bomo delovna mesta v Skupini PV potrebovali tudi, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem.

Vlada Republike Slovenije je razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Namen s tem sprejetih ukrepov in smernic je priprava elektro-energetskega sistema (EES), in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga. Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku povečana, pri čemer zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov. Zaradi navedenega se preučujejo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji. V nadaljevanju leta bomo tako pristopili k izvedbi dodatnih delovnih dnin, kar naj bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in »nepojavljanju« večjih okvar opreme odrazilo v višji proizvodnji. Preučuje pa se tudi možnost uvoza premoga za dodajanje primarnemu energentu.

Obe SE – tako Prapretno kot Zlatoličje – je zgradila družba HTZ Velenje

Sončna elektrarna Prapretno, trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji, moči 3 MW, je 2. avgusta 2022 kot prva sončna elektrarna v Sloveniji pridobila pravnomočno uporabno dovoljenje. S tem so uspešno zaključeni vsi upravni postopki, ki omogočajo redno obratovanje elektrarne. Elektrarna je od 4. aprila 2022, ko so se začeli zagonski in funkcionalni preizkusi, pa do danes, proizvedla 1.906.583 kWh »zelene« električne energije, kar bi zadoščalo za letno oskrbo približno 450 povprečnih slovenskih gospodinjstev.

Gorenje Gostinstvo je konec junija posredovalo predlog izvajalca za spremembo pogodbe o organizirani prehrani delavcev v Skupini PV. Cena malice v višini 4,62 EUR je v Premogovniku Velenje nespremenjena več kot 11 let, vse od aprila 2011.

Dan pred praznikom rudarjev, 2. julija, so v Škalah že dvaindvajsetič pripravili srečanje nekdanjih prebivalcev zaselkov v Škalah, ki so se morali preseliti zaradi pogrezanja terena zaradi posledic odkopavanja premoga. Začetnik in pobudnik srečanj je bil Herman Arlič, ki je bil tudi letošnji častni gost, srečanja pa nadaljuje društvo Revivas Škale – društvo za oživitev in promocijo vasi Škale in nekdanja dolgoletna predsednica društva Verica Pogačar. Na ogled je bila razstava fotografij nekdanjega kraja in krajanov z naslovom Škale, ki jih ni več, ki jo je pripravil kustos iz Muzeja Velenje Damijan Kljajić. Srečanja se je udeležilo 35 družin preseljenih Škalčanov.

Aktivnosti za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi, tj. od avtoceste pri Šentrupertu proti Koroški do meje z Avstrijo, se nadaljujejo. Za sklopa B in H (območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo) je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, začetek del je predviden do konca letošnjega leta (v teku so postopki izbire izvajalca gradbenih del). Dela na območju Gaberk pri Velenju so v zaključni fazi za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na odseku Šentrupert–Velenje potekajo aktivnosti za pridobivanje zemljišč za gradnjo.

Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje se z veliko vnemo udeležuje že tradicionalnih srečanj gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije (GERES), ob 90-letnici delovanja pa so srečanje ponovno organizirali sami. Na Mestnem stadionu Velenje se je na praznik rudarjev, v nedeljo, 3. julija 2022, poleg premogovniškega zbralo še 9 drugih gasilskih društev. Zbrane je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, ki je tudi odprl tekmovanje.

Premoga je dovolj še za nekaj desetletij

Premogovnik Velenje, povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne in edini še delujoči premogovnik v Sloveniji, je pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj je v prvih mesecih leta zagotovil skoraj 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. Praznik rudarjev, ki ni samo praznik vseh nas, ki smo neposredno povezani z rudarstvom, ampak je praznik celotne Šaleške doline, smo obeležili v soboto, 2. julija, 2022, ko je na Mestnem stadionu Velenje potekal že 61. Skok čez kožo. Častni skok je izvedel dr. Franc Žerdin, rudarski strokovnjak in nekdanji direktor Premogovnika Velenje.